Učenci s posebnimi potrebami so učenci, za katere komisije za usmerjanje presodijo, da imajo takšne razvojne in učne zmožnosti, da bodo, predvidoma s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo, dosegli vsaj minimalne cilje oziroma standarde znanja, določene v učnih načrtih za vse predmete v predmetniku osnovne šole v katero se vključujejo. V osnovnih šolah se program v katerega so učenci s posebnimi potrebami vključeni imenuje izobraževalni program s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo. Po Zakonu o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami spadajo med otroke s posebnimi potrebami (Ur. l. RS, št. 54/00) in Zakon o spremembi Zakona o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami Ur. l. RS, št. 90/12):

– otroci z motnjami v duševnem razvoju,

gluhi in naglušni otroci,

slepi in slabovidni otroci,

– otroci z govorno-jezikovnimi motnjami,

gibalno ovirani otroci,

– otroci s primanjkljaji na posameznih področjih učenja,

dolgotrajno bolni otroci in

– otroci s čustvenimi in vedenjskimi motnjami.

Postopek usmerjanja

Zahtevo za začetek postopka usmerjanja vložite starši oziroma zakoniti zastopniki otroka na predpisanem obrazcu. Uvedbo postopka lahko predlagajo tudi vrtec, šola, zdravstveni, socialni ali drug zavod, če menijo, da je usmeritev potrebna, o čemer pa vas morajo obvestiti. Zavod RS za šolstvo predloge posreduje senatu, ki na osnovi dokumentacije in razgovora ugotavlja ali je uvedba postopka usmerjanja potrebna ali ne.

Vloga iz prejšnjega odstavka mora vsebovati zahtevo za uvedbo postopka, strokovno dokumentacijo, ki jo je mogoče pridobiti na podlagi že opravljenih obravnav otroka, in poročilo vrtca, šole ali zavoda, ki ga otrok obiskuje. Kot strokovna dokumentacija štejejo: pedagoška, defektološka, socialna, psihološka, medicinska in druga poročila. Strokovno dokumentacijo pridobi Zavod RS za šolstvo, ki vodi postopek, lahko pa jo predložijo tudi starši, v kolikor z njo razpolagajo.

Na osnovi strokovnega mnenja senata Zavod RS za šolstvo izda  Odločbo o usmeritvi  otroka s posebnimi potrebami v program vzgoje in izobraževanja ali pa se z odločbo ugotovi, da usmeritev ni potrebna.

V odločbi so opredeljeni program vzgoje in izobraževanja, vrtec, šola ali zavod, ki je otroka najbolj primerna, datum vključitve, dodatna strokovna pomoč, prilagoditve opreme, prostora in izvajanja, dodelitev spremljevalca ter druge pravice, ki izhajajo iz motnje, primanjkljaja oz. ovire.

Zoper odločbo o usmeritvi lahko starši v 15 dneh vložijo pritožbo in sicer pisno ali ustno na Območni enoti Zavoda RS za šolstvo. Če se starši na odločbo niso pritožili, so otroka dolžni vključiti v program in ustanovo v katero je usmerjen z odločbo. Prav tako je tudi šola oz. zavod dolžna sprejeti vašega otroka, če je z odločbo tako določeno. Šola oz. zavod je dolžna v tridesetih dneh po sprejemu otroka, pripraviti individualiziran program vzgoje in izobraževanja – IP. Pri pripravi le-tega lahko sodelujete tudi starši in ste z njim seznanjeni.

Dodatna strokovna pomoč za otroke s posebnimi potrebami

Dodatno strokovno pomoč izvajajo specialna pedagoginja, logopedinja, pedagoginja, tiflopedagoginja in psihologinji ter učitelji posameznih predmetnih področij.

Dodatna strokovna pomoč se izvaja v času pouka, v dogovoru z učencem in starši tudi v času izven pouka. Dodatna strokovna pomoč se izvaja glede na vrsto in stopnjo primanjkljajev, ovir oziroma motenj v oddelku ali izven njega individualno ali v skupini, po strokovni presoji strokovnih delavcev. Pri izvajanju dodatne strokovne pomoči in uresničevanju individualnega programa sodelujejo tudi starši, skrbniki oz. rejniki.

Število ur dodatne strokovne pomoči je določeno z odločbo o usmeritvi in se giblje od 1 ure do 5-ih ur tedensko, ena ura je vedno opredeljena kot svetovalna storitev.

Če starši menite, da vaš otrok spada med eno od zgoraj navedenih skupin oz. niste povsem prepričani, veste pa da kaže nekatere znake, pridite v šolo k šolski svetovalni delavki, ki vam bo svetovala o nadaljnjih postopkih.