Tako kot reka v daljavo se zgubi,
odšel si tiho, brez slovesa,
za seboj pustil si spomin
na naša skupna srečna leta.

Zdaj bivaš vrh višave jasne,
kjer ni mraku, kjer ni noči;

tam sonce sreče ti ne ugasne,
resnice sonce ne stemni.

                                (Simon Gregorčič)

Dragi Domen,

težko dojamemo, da je kruta usoda, ki nas opominja na našo minljivost in nepredvidljivost prihodnosti posegla v tvoje in naše življenje. Iz naše sredine, iz skupnosti delavcev, učencev in staršev OŠ Martina Konšaka je nepričakovano in prehitro iztrgala mladega človeka. Tvoja prva zaposlitev je bila na naši šoli, kjer smo te v teh prekratkih, ne polnih petih letih sprejeli medse in imeli čast sodelovati s teboj. Upam, da si vedel, kako smo cenili tvoje delo, visoko odgovornost, potrpežljivost in zavzetost, v opomin nam vsem pa je, da si moramo to večkrat povedati na glas. S svojo prisotnostjo si s seboj prinesel umirjenost, prispeval svoje široko strokovno znanje in sposobnost prisluhniti. Bil si človek plemenitega srca in izjemnega duha, na katerega smo se zmeraj lahko zanesli in ki je vestno in z veseljem opravljal svoje poklicno poslanstvo. Razmišljal si o nastajanju raziskovalne naloge, učence si pripravljal na tekmovanje iz zgodovine, bil si poln načrtov. Po dolgem času se bo pouk ponovno začel odvijati v šoli in vrnitev brez tvoje prisotnosti je nepredstavljiva.

Kljub temu da so ti učenci v svoji otroški nagajivosti povzročali skrbi, si jim bil vedno pripravljen pomagati; upošteval si njihove stiske in jih poskušal razumeti. Ob tvojem nenadnem slovesu te tudi oni opisujejo kot skrbnega, prijaznega, srčnega in dobrega učitelja ter razrednika in se ti zahvaljujejo za vse spomine, ki si jih ustvaril z njimi, za znanje, ki si jim ga predal, da si jih skrbno sprejel v varstvo, jim pomagal narediti prve korake v svet zgodovine in etike ter da si jim pomagal razumeti in usvojiti učno snov, ko so s tem imeli težave. Pogrešali bodo tvoje nasvete in prijazen nasmeh.

Hvala za čas, ko nam je bilo dano delati ob tebi in s tabo, za lepe spomine, ki te bodo ohranjali med nami, in za tvoja dejanja, ki nas bodo opominjala na to, kaj je v življenju pomembno.

Draga Jelka,
ni besed, ki bi te lahko potolažile v neskončno veliki in večni bolečini. Smo pa ljudje, ki ti bomo stali ob strani in ti nudili oporo. Ob neopisljivi izgubi tvojega dragega Domna izrekamo naše iskreno in globoko sožalje.

Kolektiv OŠ Martina Konšaka